Naložbe v energijo

Energija

Vrednost podjetij, ki delujejo v panogi izkoriščanja energije sonca, se je močno zmanjšala ob korekciji tečajev v mesecu maju 2006, kar lahko lepo vidimo na spodnjem grafu, ki prikazuje gibanje indeksa World Solar Energy Index, ki zasleduje gibanje delnic 10 največjih podjetij iz te panoge. Korekcija je bila tako močna, da je izbrisala celoten donos od pričetka leta in marsikaterega vlagatelja odvrnila od ponovnega vstopa v ta podjetja. Lahko rečemo, da smo bili priča manjšemu naložbenemu balonu, ki je razpočil. Vrednost delnic ni več sledila fundamentom  podjetja (prihodkom, dobičkom), vlagateljem je bilo za nakup dovolj, da deluje podjetje v panogi izkoriščanja sončne energije. Sedaj so vlagatelji pred dilemo ali trenutni tečaji odsevajo notranjo vrednost podjetji ali ne in, če je primeren trenutek za nakup delnic teh podjetij Na to vprašanje bom poizkušal dati odgovor v nadaljevanju.

Državna pomoč, kot gonilo rasti industrije

V letu 2005 je proizvodnja sončnih celic znašala 1,7 GW, kar pomeni rast v višini 44 odstotkov glede na leto 2004. Proces pretvorbe energije sonca v elektriko poteka preko sončnih celic. Svetovni trg opreme za proizvajanje elektrike s pomočjo sončne energije  je znašal 12 milijard dolarjev. Podobna rast naj bi bila tudi v letu 2006. Ta razcvet lahko pripišemo vladnim ukrepom, ki so z raznimi spodbudami ustvarili močno povpraševanje. Tako s strani fizičnih oseb, kot tudi s strani podjetij. Enako, kot pri izkoriščanju vetrne energije, tudi elektrika proizvedena s pomočjo sončnih celic ni konkurenčna s tradicionalnimi viri. Brez državnih subvencij industrije ne bi bilo. Vprašanje je zakaj torej interes vlad, da proizvajajo dražjo električno energijo, če imajo cenejše vire. Razlog najdemo predvsem v cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, predvsem CO_2, ki so glavni povzročitelj globalnega segrevanja podnebja. Drug razlog je tudi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, ki so v rokah peščice nestabilnih držav. S tem bi si države zagotovile lasten energetski vir in ne bi bile odvisne od uvoza energentov.

Pri teh ukrepih prednjači EU, ki si je zadala cilj proizvesti v letu 2010 21 odstotkov celotne električne energije iz obnovljivih virov. Posamezne države imajo začrtane različne ciljne deleže, glede na delež obnovljivih virov energije v trenutni energetski sestavi. Vodilna država v zadnjih letih je Nemčija, ki je s prenovljenim zakonom o obnovljivih energije (Erneuerbare-Energien-Gesetz - EEG), ki je stopil v veljavo s 1.1.2004, spodbudila razvoj panoge. Cilj zakona je bil, da Nemčija doseže v letu 2010 12,5 odstotni delež  in v letu 2020 20 odstotni delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije, ki je znašal 4,2 odstotka v letu 2000. Svoje mesto je med obnovljivimi viri energije je našla tudi energija sonca. Da bi vzpodbudili njen razvoj so uvedli sistem nadomestil za odkup električne energije po zagotovljenih minimalnih cenah za dobo 20 let. V letu 2005 so tako v Nemčiji namestili 600 MW sončnih sistemov.

Po mnenju Michaela Rogola naj bi znašala proizvodnja sončnih celic v letu 2010 10 GW,  kar je kar 530 odstotkov višje kot v letu 2005. Ta scenarij je precej optimističen, tako, da menim, da bo realnost malce pod temi napovedmi, kljub temu lahko pričakujemo nadaljevanje izjemne rasti. Razvoj panoge bo še naprej odvisen od vladnih ukrepov, kjer se v kratkem ne pričakuje sprememb, saj bi bila ogrožena tudi novo ustvarjena delovna mesta.  

Tabela: Napoved za panogo do leta 2010

Vir: Sun Screen III

Problem ostaja oskrba s silicijem

Sončne celice so sestavljene iz polprevodnega materiala. Največkrat je to silicij (94% sončnih celic je narejenih iz silicija), ki je zaenkrat praktično še vedno edina surovina za masovno proizvodnjo sončnih celic. Hitra rast sončne industrije je privedla do problema oskrbe z njim, saj proizvajalcem sončnih celic konkurirajo tudi proizvajalci polprevodnikov. Pomanjkanje silicija je največja nevarnost, da se zavre rast industrije v prihodnjih letih. Cena silicija se je v zadnjih 18 mesecih povečala preko 100 odstotkov in znaša 72 USD/kg. Problem z oskrbo s silicijem, naj bi se razrešil do leta 2008, ko bo večina proizvajalcev povečala svoje proizvodne kapacitete. Razbremenitev tega problema bi lahko bile tudi ostale tehnologije proizvajanja sončnih celic, ki uporabljajo manj silicija oz. ga sploh ne. Po predvidevanjih analitikov bi lahko te tehnologije predstavljale tudi 20 odstotkov vseh proizvedenih celic v letu 2010.

Kje so naložbene priložnosti?

Podjetja, ki se bodo navpično integrirala, bodo imela konkurenčno prednost, to pomeni, da bodo sodelovala v celotnem proizvodnem procesu, od pridobivanja silicija, njegove predelave in uporabe v sončnih celicah. Tako si bodo zagotovila konstantno dobavo silicija po ugodni ceni. Pomembno je tudi za podjetja, da se bodo čim bolje pozicionirala na trgih izven Nemčija. Četudi je trenutno Nemčija največji trg za izkoriščanje energije sonca, so leta nadpovprečne rasti mimo, vse bolj so pomembni trgi Španije, ZDA in držav Azije.

Naložbene priložnosti najdemo v celotni vrednostni verigi proizvajalcev opreme za pretvorbo sončne energije v elektriko. Podjetja, ki bodo nadpovprečno povečala dobičke zaradi visokih cen silicija so proizvajalci silicija MEMC, Tokuyama in Wacker. Integrirani podjetji, ki delujeta na več stopnjah vrednostne verige sta norveški REC (Renewable Energy corporation) in nemški Solarworld. Med proizvajalci sončnih celic in modulov bi izpostavil Q-cells in kitajsko podjetje Suntech Power. Čisto na koncu vrednostne verige kot trgovec je zanimivo nemško podetje Conergy. Ta podjetja so tako glede tehnologije, kot glede zagotovljenosti s prepotrebnim silicijem najbolje pozicionirana na trgu sončne energije in katerih poslovni rezultati bodo rasli hitreje kot pa sam trg.

Delnice prej omenjenih podjetij predstavljajo naložbeno priložnost ob večjem tveganju. Kljub višjim vrednotenjem, kot pa jih imajo povprečna podjetja na trgu, ima panoga izkoriščanja sončne energije nadpovprečen potencial rasti v prihodnosti, kar po mojem mnenju odtehta visoke temeljne kazalnike vrednotenja in v tem trenutku predstavlja nakupno priložnost.